Berlin

Zemljevid Berlina iz leta 1688 | image_shield = DEU Berlin COA.svg | shield_size = 70px | coordinates = | image_flag = Flag of Berlin.svg | image_map = | coordinates_type = | coordinates_display = inline,title | pushpin_map = Nemčija | total_type = mesto / dežela | area_total_km2 = 891,3 | area_urban_km2 = 3743 | area_metro_km2 = 30.546 | area_footnotes = | population_total = 3.850.809 | population_footnotes = | population_as_of = 2021 | population_urban = 4.890.363 | population_urban_footnotes = | population_metro = 6.144.600 | population_metro_footnotes = | population_density_km2 = 4126 | population_density_urban_km2 = 1195 | population_density_metro_km2 = 201 | elevation_m = 34 | population_demonyms = Berlinčan/ka | blank_name_sec1 = BDP | blank_info_sec1 = €179,4 mrd (2022) | blank1_name_sec1 = GRP per capita | blank1_info_sec1 = €46.588 (2022) | blank2_name_sec2 = HDI (2019) | blank2_info_sec2 = 0,964
· 2nd of 16 | timezone1 = CET | utc_offset1 = +01:00 | timezone1_DST = CEST | utc_offset1_DST = +02:00 | website = | governing_body = Abgeordnetenhaus Berlin | leader_title = Župan | leader_name = Kai Wegner | leader_party = CDU | leader_title2 = | leader_name2 = 4 (od 69) | geocode = NUTS Region: DE3 | area_code = 030 | registration_plate = B }} Berlin [berlín] je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi.

Mesto leži ob rekah Spree, ki se izliva v reko Havel v zahodnem okrožju Spandau. Mesto vključuje jezera v zahodnih in jugovzhodnih okrožjih, med katerimi je največje Jezero Müggelsee. Približno eno tretjino mestnega območja sestavljajo gozdovi, parki in vrtovi, reke, kanali in jezera.

Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi in je druga največja metropolitanska regija v Nemčiji za regijo Rhine-Ruhr in šesta največja metropolitanska regija glede na BDP v Evropski uniji.

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta Bonn.

Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane Humboldtova univerza, Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

Berlin je tudi dom treh območij svetovne dediščine: Muzejski otok, Palače in parki v Potsdamu in Berlinu ter Berlinska modernistična stanovanjska naselja. Druge znamenitosti so Brandenburška vrata, stavbo Reichstaga, Potsdamer Platz, spomenik umorjenim Judom v Evropi in Spomenik Berlinskemu zidu. Berlin ima številne muzeje, galerije in knjižnice. V Wikipediji
Treffer 1 - 20 von 358 für Suche 'Berlin', čas poizvedbe: 0,07s Treffer weiter einschränken
  1. 1
    Signatura: C 117 , 17
    Knjiga
  2. 2
    Izdano 1994
    “...Berlin-Museum <Berlin>...”
    Signatura: A 1599 / 001
    Knjiga
  3. 3
    Izdano 1872
    “...Berlin...”
    Signatura: A 141
    Knjiga
  4. 4
    Izdano 1871
    “...Berlin...”
    Signatura: A 140
    Knjiga
  5. 5
    Izdano 2008
    “...Berlin...”
    Signatura: S 7795
    Knjiga
  6. 6
    “...Berlin...”
    Signatura: A 6825
    Knjiga
  7. 7
    Izdano 1979
    “...Berlin...”
    Signatura: A 6608
    Knjiga
  8. 8
    Izdano 1985
    “...Berlin-Museum <Berlin, West>...”
    Signatura: A 1519 / 091 / 1
    Knjiga
  9. 9
    Izdano 1976
    “...Berlin-Museum <Berlin, West> : 1976...”
    Signatura: FC-Hoff 20
    Knjiga
  10. 10
    Izdano 1959
    “...Sender Freies Berlin <Berlin, West>...”
    Signatura: S 8903
    Knjiga
  11. 11
    Izdano 1996
    “...Handwerkskammer <Berlin>...”
    Signatura: A 6517
    Knjiga
  12. 12
    Izdano 1998
    “...Berlin / Abgeordnetenhaus...”
    Signatura: A 1399 / 101
    Knjiga
  13. 13
    Izdano 1929
    “...Nationalgalerie <Berlin>...”
    Signatura: A 1516
    Knjiga
  14. 14
    Izdano 1949
    “...Berlin / Magistrat...”
    Signatura: S 9973
    Knjiga
  15. 15
    Izdano 1997
    “...Berlin / Abgeordnetenhaus...”
    Signatura: A 6713
    Knjiga
  16. 16
    Izdano 1997
    “...Architektenkammer <Berlin>...”
    Signatura: A 123
    Knjiga
  17. 17
    Izdano 1937
    “...Baugewerksinnung <Berlin>...”
    Signatura: A 124
    Knjiga
  18. 18
    Izdano 1968
    “...Feuersozietät <Berlin>...”
    Signatura: A 7321
    Knjiga
  19. 19
    Izdano 2001
    “...Staatsbibliothek <Berlin>...”
    Signatura: A 5499 / 128
    Knjiga
  20. 20
    Izdano 1985
    “...Wissenschaftskolleg <Berlin>...”
    Signatura: S 3595
    Knjiga